Branje za užitek kot naložba v zdravje.
V času, ko zasloni vse bolj pritegujejo pozornost ljudi, znanstveniki z Univerze v Cambridgeu spominjajo na staro in povsem preprosto navado. V pregledu, objavljenem 15. septembra 2026 v ugledni psihiatrični reviji, avtorji ugotavljajo, da je branje za užitek povezano z boljšim duševnim zdravjem, večjo empatijo in manjšim tveganjem za demenco. Članek podpisujeta profesorica Barbara Sahakian in Christelle Langley z oddelka za psihiatrijo. Z njima je sodelovala Vicki Perrin, direktorica dobrodelne organizacije kraljice Camille, ki spodbuja branje.
Podatki o otrocih in mladostnikih so še posebej prepričljivi. V eni raziskavi na več kot 10.000 mladih so tisti, ki so zgodaj začeli brati za užitek, pozneje pokazali boljšo pozornost, boljši spomin in močnejše izvršilne funkcije, kot sta načrtovanje in samonadzor. Ti so imeli tudi boljši uspeh v šoli, manj psiholoških težav in bolj zdrav način življenja, z več spanja in manj časa pred zasloni. Prav zato skrbi podatek, da je branje za užitek med otroki in mladimi na najnižji zabeleženi ravni. Upad je najizrazitejši pri fantih in pri otrocih iz družin z nižjimi dohodki.
Pri odraslih branje deluje predvsem kot protistrup za stres. Po podatkih raziskave iz leta 2024, ki jo je naročila ista organizacija, lahko že pet minut branja leposlovja zmanjša stres za do 20 odstotkov. V pregledu navedene ankete kažejo, da več odraslih posega po knjigi kot po kozarcu vina, kadar potrebujejo tolažbo. Branje leposlovja razvija tudi empatijo, saj bralec vstopa v misli in čustva likov.
Za starejše ljudi pregled ponuja enako pomembne ugotovitve. V raziskavi na več kot 5.500 osebah v starosti nad 55 let so tisti, ki so redno brali, v petih letih bistveno redkeje razvili kognitivne motnje. Ob tem je branje časopisov, revij in knjig povezano s 33 odstotkov nižjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Poleg tega posnetki možganov kažejo, da imajo pri bralcih področja, odgovorna za jezik, učenje in nadzor čustev, večjo prostornino.
Vendar je treba te rezultate previdno razlagati. Večina študij kaže povezanost, ne pa nujno vzroka in posledice. Mogoče je, da imajo ljudje, ki več berejo, tudi boljšo izobrazbo, več prostega časa ali bolj zdrave navade, kar jih prav tako varuje pred boleznimi. Po drugi strani pregled zbira dokaze iz različnih starostnih skupin in metod, od dolgoročnih spremljanj do slikanj možganov, ki kažejo v isto smer.
Sklepi prihajajo v letu, ki ga je Anglija razglasila za nacionalno leto branja. Kampanja, ki jo vodita ministrstvo za izobraževanje in neka nacionalna organizacija za pismenost, želi branje znova predstaviti kot zabavo, ne pa kot obveznost. Po besedah Langleyjeve se otroci bolj posvečajo branju, kadar dobijo vsebine, ki jih resnično zabavajo, vključno s stripi in grafičnimi romani. Avtorji izpostavljajo tudi bralne skupine, ki poleg koristi samega branja ponujajo še druženje in s tem zmanjšujejo tveganje za osamljenost.