Ali lahko tehnologija povrne zaupanje v volitve v Bosni in Hercegovini?
Ko 4. oktobra približno 3,4 milijona državljanov Bosne in Hercegovine odide na volišča, bodo volili skupno 518 funkcionarjev na več ravneh oblasti, od tričlanskega predsedstva do desetih kantonalnih skupščin. To so prve splošne volitve od oktobra 2022, potekajo pa v času, ko država hkrati poskuša napredovati v smeri Evropske unije in se sooča z resnimi političnimi napetostmi. Na volitvah sodeluje 82 političnih subjektov, več kot leta 2022. Kampanja traja do 3. oktobra ob 7. uri zjutraj, ko se začne volilni molk.
Zapletenost volitev je neposredna posledica daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, ki je končal vojno, a ustvaril na etničnem ravnovesju temelječ sistem. Država je sestavljena iz dveh entitet, Federacije BiH in Republike Srbske, ter iz Distrikta Brčko, Federacija pa je dodatno razdeljena na deset kantonov. Tričlansko predsedstvo sestavljajo po en predstavnik Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, ki se izmenjujejo kot predsedujoči vsakih osem mesecev. Evropsko sodišče za človekove pravice je že leta 2009 razsodilo, da takšen model diskriminira državljane, ki niso Bošnjaki, Hrvati ali Srbi, vendar država že leta ni uspela izvršiti sodbe.
Največja novost je tokrat tehnološka. Centralna volilna komisija bo prvič uporabila 6.000 naprav za biometrično identifikacijo volivcev in prav toliko skenerjev za glasovnice na približno 5.000 voliščih, rezultati pa se bodo prenašali elektronsko. Za opremo je bila sklenjena pogodba v vrednosti 74,5 milijona konvertibilnih mark, približno 44 milijonov dolarjev. Oblasti trdijo, da bo sistem preprečil dvojno glasovanje, glasovanje v tujem imenu in ponarejanje podpisov. Nova oprema se uvaja po pilotnem projektu pod vodstvom EU. Navdušeni pa niso vsi. Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, trdi, da naj bi nova tehnologija pravzaprav mednarodnim predstavnikom omogočila manipulacije. Sam Dodik ne more kandidirati, ker mu je prepovedalo Sodišče BiH za šest let opravljati javno funkcijo.
Analitiki se strinjajo, da kampanjo zaznamujejo etnične delitve, ne pa konkretne politike. Stranke mobilizirajo volivce prek čustev in konfliktov, medtem ko o gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu in evropski poti skoraj ne govorijo. Sovražni govor je prepovedan na javnih mestih za kampanjo. To je paradoksalno, saj je država od decembra 2022 kandidatka za članstvo v EU, marca 2024 pa so voditelji Unije sklenili odpreti pristopna pogajanja. Bruselj že leta pogojuje nadaljnji napredek z reformami v pravosodju in v volilnem procesu.
Tehnologija sama po sebi ne bo rešila globokih težav države. Če volitve potečejo brez resnih pritožb, bo to majhen, a pomemben korak k večjemu zaupanju v institucije. Če pa nove naprave, skupaj s političnimi napetostmi, povzročijo nove spore, bi lahko država zašla v še eno obdobje zastoja. Z elektronskim prenosom bi morali prvi rezultati prispeti hitreje kot prej, vendar bo prava preizkušnja, ali jih bodo sprejeli poraženci.