Kako dolgo bo zdržalo svetovno gospodarstvo?
Ko je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj 23. septembra v Parizu predstavila svojo vmesno gospodarsko napoved, je sklep zvenel skoraj spodbudno. Svetovno gospodarstvo, ki je lani zraslo za 3,4 odstotka, naj bi letos doseglo 2,9-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več od ocene iz junija. Hkrati je OECD znižal napoved za leto 2027 na 3 odstotke. Gre torej za upočasnitev, ne pa tudi za krizo, kakršno so mnogi pričakovali po izbruhu vojne z Iranom.
Razlago za to odpornost OECD vidi v več dejavnikih, ki so delovali sočasno. Vlade so z obsežnimi ukrepi zaščitile gospodinjstva in podjetja pred visokimi cenami energije. Proizvajalci zunaj Zaliva so povečali ponudbo nafte in plina, s črpanjem iz strateških zalog pa je bil ublažen najhujši udarec. Nič manj pomemben je bil tudi razcvet umetne inteligence, ki je spodbudil naložbe, proizvodnjo in trgovino.
Slika po državah je vendarle neenakomerna. Za ZDA se napoveduje 2,2-odstotna rast, Kitajska pa s 4,5 odstotka še naprej raste najhitreje med velikimi gospodarstvi. Evrsko območje, katerega napoved je bila zvišana za 0,2 odstotne točke, naj bi zraslo za skromen odstotek. Presenečenje leta je Nemčija, katere napoved je bila zvišana z 0,7 na 1,1 odstotka, saj je povpraševanje po elektroniki, spodbujeno z razcvetom umetne inteligence, nepričakovano povečalo njen izvoz. Temu se pridružujejo tudi javne naložbe v obrambo in infrastrukturo. Bolje od pričakovanega se odreže tudi Italija, katere napoved je bila zvišana z 0,5 na 0,9 odstotka. Španija z rastjo 2,6 odstotka ostaja med najbolj dinamičnimi evropskimi gospodarstvi, medtem ko so napoved za Francijo znižali na vsega 0,4 odstotka.
Za razmeroma dobrimi številkami o rasti pa se skriva težava, ki ne bo hitro izginila. Inflacija v državah skupine G20 naj bi letos dosegla 4,1 odstotka, kar je več od 3,4 odstotka, kolikor je znašala lani. Še celo v evrskem območju, kjer je rast skromna, se pričakuje približno 3-odstotna inflacija. V Španiji bi lahko dosegla 3,7 odstotka, kar kaže, da ima hitra rast tudi svojo ceno. Generalni sekretar Mathias Cormann, ki je poročilo predstavil skupaj z glavnim ekonomistom Stefanom Scarpetto, je zato opozoril na postopno izčrpavanje zaščitnih mehanizmov, ki so doslej vpijali šok.
Kako dolgo bo ta odpornost trajala, je odvisno predvsem od Bližnjega vzhoda. Če se zavleče vojna in izvoz energentov iz regije ostane moten, bi lahko pritisk na cene znova narasel. OECD navaja tudi tveganja zaradi izjemno močnega El Niña, kakor tudi zaradi nadaljnje rasti donosov na dolgoročne državne obveznice.
Najbolj kočljivo vprašanje pa se nanaša na samo gonilo za dosedanjo rast. Če ogromne naložbe v umetno inteligenco ne bodo prinesle pričakovanih donosov, bi lahko oslabele prav sile, ki so letos ohranjale gospodarstvo. Z drugimi besedami, odpornost svetovnega gospodarstva za zdaj sloni na krhkih temeljih.