Kako plastika ogroža oceane?

Vsako leto milijoni ton plastike končajo v morjih in oceanih po vsem svetu. Odpadki, ki niso bili pravilno zbrani ali reciklirani, pogosto končajo v rekah, te pa jih nato odnesejo v morje. Raziskave kažejo, da velik del plastike pride v morje po rekah v Aziji, kjer zbiranje odpadkov pogosto ne deluje dobro. Pomemben vir so tudi izgubljene ali zavržene ribiške mreže.

V Tihem oceanu, med Kalifornijo in Havaji, morski tokovi že desetletja zbirajo ogromne količine odpadkov. To območje je znano kot Velika pacifiška zaplata smeti in je po ocenah približno trikrat večje od Francije. Vendar to ni otok iz smeti, po katerem bi lahko hodili, kot pogosto mislimo. Največji del odpadkov so drobni koščki, ki plavajo pod gladino in so z ladje težko vidni. Veliko morskih živali, kot so želve in morske ptice, zamenjuje plastiko s hrano in pogosto pogine.

Sčasoma sončna svetloba in valovi drobijo plastiko na vse manjše koščke. Manj kot pet milimetrov veliki delci se imenujejo mikroplastika. Našli so jo že povsod: od najvišjih gora do najglobljih delov oceana. Ribe in školjke goltajo mikroplastiko, zato ta konča tudi v naši hrani. Znanstveniki so odkrili mikroplastiko tudi v soli, v pitni vodi in celo v človeški krvi in v placenti. Še ni bilo pojasnjeno, kako škodljiva je ta za zdravje, vendar raziskovalci opozarjajo, da tveganj ne smemo podcenjevati.

Leta 2019 je Evropska unija sprejela direktivo proti plastiki za enkratno uporabo. Od leta 2021 so v državah članicah prepovedani izdelki, kot so slamice, plastični jedilni pribor, krožniki in palčke za ušesa. Poleg tega morajo plastenke imeti pritrjene zamaške, da ne bi končali v naravi. Strokovnjaki menijo, da so prepovedi korak v pravo smer, vendar da same po sebi ne morejo rešiti problema.

Zato države članice Združenih narodov od leta 2022 vodijo pogajanja o prvi globalni pogodbi o plastiki. Pogajanja so težka, ker imajo države zelo različne interese. Veliko držav želi omejiti proizvodnjo plastike, medtem ko države izvoznice nafte zagovarjajo predvsem recikliranje in boljše ravnanje z odpadki. Ker je več krogov pogovorov doslej minilo brez dogovora, ostaja prihodnost procesa negotova. Eno je gotovo: človeštvo mora proizvajati veliko manj plastike.