Koliko turizma lahko prenese mesto, preden izgubi svojo dušo?

Vsako poletje, ko milijoni obiskovalcev preplavijo trge Benetk, Barcelone ali Dubrovnika, se ponavlja prizor, ki ga domačini že dolgo ne doživljajo kot znak blaginje. Turizem seveda prinaša prihodke, delovna mesta in denar od davkov, brez katerih bi lahko mnoge sredozemske regije le težko preživele. Toda ko število gostov trajno preseže tako imenovano nosilno zmogljivost kraja, korist preraste v breme, ki občutno moti vsakdan prebivalcev. Za ta pojav, ki ga v strokovni literaturi in v medijih označujejo kot prekomerni turizem, doslej ni univerzalnega recepta.

Benetke veljajo za šolski primer: v zgodovinskem središču danes živi manj kot 50.000 ljudi, kar je manj kot tretjina števila prebivalcev sredi prejšnjega stoletja. Hkrati mesto letno obišče na milijone turistov, od katerih velik del pride le na enodnevni izlet in po nekaj urah spet odide, ne da bi pustil znatnih prihodkov. Zato mesto od leta 2024, kot prvo na svetu, poskusno pobira vstopno takso v višini pet evrov, ki jo morajo plačati dnevni obiskovalci ob dnevih z največjim navalom. Kritiki pa ugovarjajo, da ima taksa bolj simboličen kot praktičen pomen in da bi lahko celo pospešila preobrazbo mesta v tematski park. Že leta 2021 je po dolgoletnih protestih državljanskih pobud in pod pritiskom Unesca italijanska vlada izgnala velike križarke iz beneške lagune.

V Španiji, eni najbolj obiskanih držav na svetu, je v zadnjih letih nezadovoljstvo prebivalcev preraslo v množične proteste. Poleti 2024 so tisoči demonstrantov v Barceloni škropili turiste z vodnimi pištolami, kar je bilo simbolno dejanje, ki je vzbudilo veliko pozornosti tudi v tujini. Demonstranti so se pritoževali, da množični turizem izriva domačine iz njihovih sosesk, ker najemnine rastejo hitreje od plač. Podobne demonstracije so potekale tudi na Kanarskih otokih, kjer prebivalci zahtevajo omejitev števila obiskovalcev in drugačen model razvoja, ki bi bil manj odvisen od turizma. Za mnoge mlade tam je bivanje v lastnem mestu že dolgo nedosegljivo razkošje.

V središču razprave je kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform kot Airbnb, ki je za lastnike veliko donosnejše od klasičnega dolgoročnega najema. Vsako stanovanje, ki se oddaja turistom, izgine z rednega trga, s čimer se zmanjša ponudba, cene za lokalno prebivalstvo pa še naprej rastejo. Barcelona zato namerava do leta 2028 odpraviti vseh približno 10.000 dovoljenj za turistična stanovanja, kar je korak, ki ga lastniki in turistična industrija ostro kritizirajo. Hkrati je Evropska unija sprejela uredbo, po kateri morajo platforme deliti podatke o oddajanju s pristojnimi organi, da bi oblasti lahko bolje nadzorovale trg.

Posebna težava so križarke, ki lahko v nekaj urah izkrcajo tisoče potnikov v ozke uličice majhnih zgodovinskih mest. Dubrovnik, ki je po snemanju priljubljene televizijske serije doživel pravo invazijo obiskovalcev, je zato omejil število križark, ki smejo v enem dnevu pristati, podobne omejitve pa je uvedel tudi Amsterdam. Druga mesta posegajo po višjih turističnih taksah, po prepovedih odpiranja novih hotelov v najbolj obremenjenih soseskah ali po kampanjah, ki naj bi preusmerile obiskovalce v manj znane četrti.

Kljub temu mnoge mestne uprave oklevajo potegniti radikalnejše poteze, saj turizem v nekaterih regijah predstavlja pomemben del gospodarstva in zaposlenosti. Poleg tega omejitve prinašajo tveganje, da bo turizem preprosto odtekel v sosednje kraje, ki na to niso pripravljeni, ali da bo mesto postalo rezervat za bogate. Odprto ostaja vprašanje, ali je mogoče najti ravnovesje, v katerem bi bili gostje dobrodošli, mesta pa bi kljub temu ostala dom za svoje prebivalce.