Po več kot stoletju je znanost dobila novo vrsto divje mačke.
Sredi septembra 2026 je mednarodna ekipa biologov opisala novo vrsto divje mačke, ki živi v oblačnih gozdovih bolivijskih Andov. Mala mačka, imenovana tilcayo, je postala prva nova vrsta iz družine mačk, ki je bila znanstveno opisana po več kot sto letih. Odkritje je presenetljivo tudi za strokovno javnost, saj mačke, tako kot večina velikih sesalcev, veljajo za zelo dobro preučene.
Tilcayo spada v skupino tako imenovanih tigrastih mačk, drobnih divjih mačk, ki živijo v gozdovih Srednje in Južne Amerike. Ker so videti skoraj enako, so jih biologi dolgo šteli za eno vrsto. Ekipa pod vodstvom bolivijske biologinje Paole Nogales Ascarrunz je zato stavila na genetiko. Znanstveniki so analizirali dedni material več kot 30 mačk iz več južnoameriških držav, med njimi tudi stare primerke iz muzejev v ZDA in Evropi. Rezultati so pokazali, da tigraste mačke v resnici pripadajo vsaj petim ločenim vrstam. Linija vrste tilcayo se je ločila od linij njenih najbližjih sorodnikov pred približno 1,4 milijona let.
Tilcayo je drobna in vitka mačka, manjša od povprečne domače mačke. Edini izmerjeni samec je dolg približno 45 centimetrov in tehta manj kot kilogram in pol. Od sorodnikov ga ločijo zamolkla barva krzna, nenavadno velike lise in daljši rep. Znanstveniki so prevzeli ime od lokalnih skupnosti, ki mački že generacije pravijo tilcayo. Oni so na ta način želeli priznati znanje, ki ga imajo domorodni prebivalci o tej živali.
Za zdaj lahko znanstveniki od blizu opazujejo le enega tilcaya. To je približno deset let star samec, ki živi v zavetišču za živali Senda Verde, nedaleč od mesta La Paz. Pred nekaj leti ga je neka tamkajšnja družina predala zavetišču, potem ko je žival živela pri njej kot hišni ljubljenček.
Odkritje hkrati vzbuja tudi zaskrbljenost. Oblačni gozdovi v regiji Yungas, kjer se spuščajo Andi proti porečju Amazonke, spadajo med najbogatejše ekosisteme na svetu, vendar jih hitro uničujejo. Krčenje gozdov, širjenje kmetijstva in rudarstvo zmanjšujejo prostor za divje živali. Ker nihče ne pozna velikosti populacije niti točnega območja razširjenosti vrste, znanstveniki menijo, da je tilcayo verjetno ogrožen že od dneva svojega znanstvenega odkritja. Le vrsta, ki je uradno opisana, pa lahko pride na sezname ogroženih vrst in dobi zaščito.
Zato Nogales Ascarrunz in njeni kolegi v gozdovih regije Yungas postavljajo avtomatske kamere. Posnetki naj bi pokazali območje razširjenosti vrste in stopnjo njene pogostosti, vendar naloga ni lahka, saj tilcaya na fotografijah zlahka zamenjajo s sorodnimi vrstami. Zgodba o mali mački iz Bolivije opominja, da planet tudi v 21. stoletju skriva neznane vrste, celo med dobro preučenimi sesalci. Hkrati ona kaže, kako hitro lahko te izginejo še pred znanstvenim odkritjem.