Rekordni El Niño napoveduje še toplejše leto 2027.
Morje v ekvatorialnem delu Tihega oceana je toplejše kot kdaj koli, odkar obstajajo satelitske meritve. Po analizi britanskega portala Carbon Brief je odklon v ključnem merilnem območju ob ekvatorju 21. septembra dosegel 3,11 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord, postavljen novembra 2015, med enim najmočnejših doslej zabeleženih pojavov El Niño. Meritve izvaja ameriška agencija NOAA, spremljajo pa jih tudi meteorološke službe po vsem svetu. Že julija in v začetku avgusta je bila voda pod površjem ponekod celo za 8 stopinj toplejša od povprečja.
El Niño je naravni pojav, ki se pojavi na dve do sedem let. Ko pasati nad ekvatorjem oslabijo, se preliva topla voda iz zahodnega dela Tihega oceana proti obalam Južne Amerike. Sprememba temperature oceana preoblikuje atmosfersko kroženje in premika padavinske pasove po vsem svetu. Ime, ki v španščini pomeni deček, so mu dali perujski ribiči, ker se je segrevanje običajno začenjalo okoli božiča. Nasprotni pojav, pri katerem se voda v istem delu oceana ohladi, se imenuje La Niña, torej deklica.
Napovedi kažejo, da je vrh šele pred nami. Modeli napovedujejo, da bi odklon novembra ali decembra lahko dosegel približno 4 stopinje, kar bi bila raven brez primere. Večina modelov pričakuje, da bo El Niño ostal zelo močan vso zimo. Svetovna meteorološka organizacija je prvič objavila napoved s skoraj stoodstotno gotovostjo: El Niño bo trajal najmanj do februarja 2027. Generalni sekretar OZN, António Guterres, je dejal, da se El Niño pred našimi očmi spreminja v velikana. Vodja organizacije, Celeste Saulo, je poudarila, da izjemen pojav zahteva izjemne priprave.
Posledice so že vidne na več celinah. V Indoneziji, kjer El Niño prinaša suho vreme, gorijo obsežne gozdne površine. V Atlantskem oceanu pa je sezona orkanov precej mirnejša kot običajno, ker El Niño krepi vetrove na veliki višini, ki nevihte razbijajo že v kali. Za Kalifornijo in za jug ZDA napovedi dajejo večje možnosti za bolj mokro zimo. Strokovnjaki opozarjajo tudi na nevarnost za pridelek v nekaterih od najpomembnejših kmetijskih regij, kjer suše in poplave lahko zmanjšajo donose.
El Niño začasno dviga tudi svetovno temperaturo, vendar z zamikom nekaj mesecev. Za obdobje od septembra do novembra Svetovna meteorološka organizacija napoveduje nadpovprečne temperature skoraj na vsem kopnem. Zato klimatologi pričakujejo, da bo leto 2026 najtoplejše ali drugo najtoplejše v zgodovini meritev. Pravi udarec pa bo prišel leta 2027, ki bi lahko bilo še toplejše.
Bistvena razlika v primerjavi z letoma 1997 in 2015 je v tem, da se El Niño tokrat razvija v že ogretem svetu. Naravno nihanje se prišteva zdaj k segrevanju, ki ga povzročajo toplogredni plini iz fosilnih goriv. Zato začne vsak nov močan El Niño z višje ravni in laže postavlja nove rekorde.