Ali je svetovno prvenstvo preveč veliko?
Poleti leta 2026 so organizirale svetovno prvenstvo v nogometu prvič skupaj tri države: Združene države Amerike, Kanada in Mehika. To je bilo tudi prvo prvenstvo z 48 reprezentancami namesto dosedanjih 32. Število tekem se je povečalo s 64 na 104, turnir pa je trajal skoraj šest tednov. V vlogi gostiteljev je bilo 16 mest: enajst v ZDA, tri v Mehiki in dve v Kanadi.
Otvoritvena tekma je bila odigrana na legendarnem stadionu Azteca v Ciudad de Méxicu, kjer so se igrale tekme svetovnega prvenstva tretjič po letih 1970 in 1986. Za finale je bil izbran stadion MetLife pri New Yorku, ki sprejme več kot 80.000 gledalcev. Razdalje med mesti so bile ogromne: od Vancouvra do Miamija je več kot 4.000 kilometrov. Zato je razporedila Fifa skupinske tekme po regijah, da ekipam in navijačem ne bi bilo treba nenehno potovati po vsej celini. Poleg tega so morali igralci biti kos različnim časovnim pasovom in ponekod močni poletni vročini. Zdravstveni strokovnjaki in sindikati igralcev so opozarjali že dolgo, da so temperature nad 30 stopinj nevarne za športnike.
Ker so obstajali že skoraj vsi stadioni, državam gostiteljicam ni bilo treba graditi novih aren, kot je bilo v Katarju ali v Braziliji. Toda navijači so se pritoževali nad visokimi cenami vstopnic. Fifa je uporabila dinamične cene prvič, kar pomeni, da cena vstopnice raste ali pada glede na povpraševanje. Tako so stale nekatere vstopnice za privlačne tekme, zlasti v zaključni fazi, po več tisoč dolarjev. Kritiki pravijo, da svetovno prvenstvo tako postaja dogodek za bogate, ne pa za običajne navijače.
Največja razprava pa se je vrtela okoli novega formata. Reprezentance so bile razdeljene v 12 skupin po štiri ekipe. V novi krog z 32 ekipami so se uvrstile prvi dve ekipi iz vsake skupine, pa tudi osem najboljših tretjeuvrščenih. Zagovorniki formata menijo, da ima zdaj več držav iz Afrike, Azije in Oceanije priložnost sodelovati. Nasprotniki pa se bojijo, da bo upadla kakovost in da bodo igralci še bolj obremenjeni. Ekipa, ki pride do finala, mora zdaj odigrati osem namesto sedmih tekem.
Za Fifo je širitev predvsem velik posel, saj več tekem prinaša več prihodkov od televizijskih pravic in od sponzorjev. Naslednje prvenstvo leta 2030 bo zajelo kar šest držav na treh celinah. Toda ali potrebuje nogomet res tako velik turnir?