Kako je ljubiteljski astronom odkril starodavni krater?

Leta 2024 je ljubiteljski astronom Joël Lapointe načrtoval kampiranje v provinci Quebec, na vzhodu Kanade. On je opazil nekaj zelo nenavadnega, medtem ko je iskal dober kraj za šotor na satelitskih zemljevidih na spletu. V gostih gozdovih regije Côte-Nord, blizu jezera Marsal, je bila vidna velika krožna struktura. Lapointe je posumil, da je to star krater, ki je nastal ob trku meteorita. Njegovo odkritje je hitro pritegnilo pozornost poklicnih geologov.

Oktobra 2025 je na teren odšla ekipa znanstvenikov. Ekipo je vodil Gordon Osinski z Univerze Western, ki upravlja svetovno podatkovno bazo udarnih kraterjev. Raziskava na terenu je potrdila Lapointove sume. Znanstveniki so našli kamnine s posebnimi stožčastimi razpokami, ki nastanejo samo ob zelo močnem trku. Osinski pravi, da je to edini zanesljiv dokaz trka, ki ga je mogoče videti s prostim očesom. Oni so našli tudi dvignjen del v središču kraterja, pa tudi kamnine v obliki stebrov.

Krater je širok 25 kilometrov, njegovo starost pa ocenjujejo na približno 390 milijonov let. To pomeni, da je meteorit zadel Zemljo dolgo pred pojavom prvih dinozavrov. To je enajsti potrjeni udarni krater v provinci Quebec. Na vsej Zemlji je danes znanih le približno 200 takih struktur. Kraterje na Zemlji je težko odkriti, ker erozija, voda in rastline v milijonih let zabrišejo njihove sledi. Ta krater je dolgo ostal neopažen, ker leži na oddaljenem in težko dostopnem območju. On je tudi največji novoodkriti krater od leta 2018, ko so pod ledom Grenlandije našli krater Hiawatha, širok 31 kilometrov.

Ime kraterja je bilo izbrano v sodelovanju z lokalnim ljudstvom Innu, ki na tem območju živi že stoletja.

NASA je septembra 2026 objavila satelitsko sliko kraterja. Sliko je oktobra 2025 posnel ameriški satelit Landsat 8. Na njej je jasno vidna krožna oblika kraterja med gozdovi in jezeri regije. Zgodba kaže, da lahko tudi ljubitelji naredijo pomembna znanstvena odkritja.