Kdo bo delal v starajoči se Evropi?
Evropa je celina z najstarejšim prebivalstvom na svetu. V skoraj vseh evropskih državah ženske v povprečju rodijo manj kot dva otroka, a za stabilno prebivalstvo bi bilo potrebno približno 2,1 otroka na žensko. Hkrati ljudje živijo vse dlje zaradi boljše medicine in boljših življenjskih razmer. Zaradi tega število upokojencev narašča, število ljudi v delovni starosti pa se zmanjšuje.
Ta sprememba ustvarja velik pritisk na pokojninske sisteme. V večini evropskih držav današnji zaposleni s svojimi prispevki plačujejo pokojnine. Če število zaposlenih upada, morajo države ali zvišati prispevke ali dvigniti starostno mejo za upokojitev. Nemčija, na primer, postopoma dviguje to mejo na 67 let. Obenem starejši ljudje potrebujejo več zdravil, bolnišničnega zdravljenja in nege. Zato stroški za zdravstvo naraščajo prav v času, ko vse manj ljudi plačuje davke in prispevke.
Pomanjkanje delovne sile je že vidno v mnogih panogah. V bolnišnicah in domovih za starejše primanjkuje medicinskih sester in negovalcev, na gradbiščih in v delavnicah pa ni dovolj mojstrov. V Nemčiji številna podjetja več ne morejo zapolniti prostih delovnih mest, zlasti na podeželju. Ekonomisti opozarjajo, da bo problem še večji v prihodnjih letih, ko se bodo upokojile številčne generacije rojenih v šestdesetih letih.
Kot odgovor na to skuša Nemčija privabiti delavce iz tujine. Država je olajšala pogoje za delavce iz držav zunaj Evropske unije z zakonom o priseljevanju kvalificirane delovne sile. Tako imenovano pravilo za Zahodni Balkan že od leta 2016 omogoča državljanom Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije, da delajo v Nemčiji. Za to jim ni potrebna formalna kvalifikacija, temveč le pogodba o zaposlitvi z nemškim delodajalcem. Od leta 2024 znaša letna kvota 50.000 oseb.
Toda kar je za Nemčijo rešitev, za države kot Severna Makedonija predstavlja resen problem. Po ocenah je državo že zapustilo več sto tisoč državljanov, večinoma mladih in izobraženih ljudi. Ko odhajajo medicinske sestre in zdravniki, imajo bolnišnice v Skopju, Bitoli ali Tetovu vse manj osebja. Tako se stara tudi sama država še hitreje, ker odhajajo prav tisti, ki bi morali financirati prihodnje pokojnine. Ali lahko Evropa reši problem, ne da bi oslabila svoje sosede?