Ali lahko denar spremeni atletiko?
Sredi septembra je Svetovna atletska zveza v Budimpešti organizirala prvi Ultimate Championship, tekmovanje, s katerim želi zaokrožiti atletski koledar. Gostitelj tekmovanja je bil Nacionalni atletski center, isti stadion, na katerem je potekalo svetovno prvenstvo leta 2023. V treh večerih, od 11. do 13. septembra, so tekmovali najboljši atleti sveta v 28 disciplinah za trofeje in denar.
Izbira leta ni naključna: 2026 je leto, v katerem ni niti olimpijskih iger niti svetovnega prvenstva. V takih letih je sezona doslej trajala do finala diamantne lige, serije najpomembnejših mitingov v letu. Novo prvenstvo naj bi športnikom in občinstvu dalo pravi vrhunec sezone. Zveza načrtuje, da bo prvenstvo potekalo vsaki dve leti in postalo stalni del koledarja.
To je zaprto tekmovanje, za katero morajo atleti dobiti povabilo. Neposredna povabila so dobili olimpijski prvaki iz Pariza 2024, svetovni prvaki iz Tokia 2025 in letošnji zmagovalci diamantne lige. Preostala mesta so bila razdeljena glede na svetovno lestvico, ki razvršča atlete na podlagi njihovih rezultatov. Število udeležencev je bilo namerno majhno: največ 16 atletov v tekih in samo osem v tehničnih disciplinah.
Vendar je največ pozornosti pritegnil rekordni nagradni sklad v višini 10 milijonov dolarjev, največji v zgodovini atletike. Vsak zmagovalec v posamičnih disciplinah je prejel 150.000 dolarjev, denar pa so dobili vsi udeleženci, celo zadnjeuvrščeni. Za primerjavo, zmagovalci na običajnih mitingih prejemajo večkrat manjše zneske. Predsednik zveze Sebastian Coe je označil nagrado v višini 150.000 dolarjev za veliko spremembo za šport, ki pogosto velja za premalo financiranega. Po drugi strani ostaja vprašanje, ali zgolj denar lahko pritegne novo občinstvo.
V šprinterskih tekih in tekih čez ovire ni bilo klasičnih kvalifikacij, ampak samo polfinali in finali. Daljši teki in vse tehnične discipline so bili neposredni finali. V metih in horizontalnih skokih so imeli atleti štiri namesto običajnih šestih poskusov. Zmagovalci so prejeli posebej oblikovane pokale namesto medalj, kar je še ena razlika v primerjavi s klasičnimi prvenstvi. S programa so izpadli suvanje krogle, met diska, troskok pri moških in met kladiva pri ženskah. To je prikrajšalo atlete iz teh disciplin za možnost velikega zaslužka, čeprav so te del olimpijskega programa.
Svetovni rekorder v skoku s palico Mondo Duplantis je zmagal s 6,20 metra, Američanka Melissa Jefferson-Wooden pa je zmagala v tekih na 100 in 200 metrov. Njenih 10,62 sekunde na 100 metrov je eden najhitrejših časov v zgodovini, z 21,47 sekunde na 200 metrov pa je dosegla letošnji najboljši rezultat na svetu. Na 200 metrov pri moških je zmagal Kenny Bednarek iz ZDA z 19,52 sekunde, kar je tudi najboljši čas na svetu v tej sezoni. Norvežan Jakob Ingebrigtsen je premagal svetovnega prvaka Cola Hockerja na 5000 metrov s časom tik pod 13 minutami. Naslednje izvedbe bodo pokazale, kako dolgo se bo obdržal novi format, toda za atlete, ki so zaslužili v Budimpešti, je ta že uspeh.