Evropa išče ravnovesje med zaščito otrok in zasebnostjo na spletu.
Ursula von der Leyen je v letnem govoru o stanju v Uniji, ki ga je imela 16. septembra pred Evropskim parlamentom, napovedala doslej najstrožje omejitve dostopa mladoletnikov do družbenih omrežij. Formula, ki jo je predstavila predsednica Evropske komisije, je preprosta: brez družbenih omrežij pred 13. letom in brez lastnega profila pred 15. letom. Že naslednji dan je Komisija objavila tudi zakonodajni predlog, s katerim se prenaša dokazno breme z regulatorjev na same platforme. Namesto da bi pristojni organi leta dokazovali škodo, bi morala podjetja vnaprej pokazati, da so njihove storitve varne za otroke, sicer bi jih čakale visoke kazni.
Otroci med 13. in 15. letom bi lahko uporabljali le tako imenovane miniprofile, ki jih odpirajo in nadzorujejo starši, z omejenimi funkcijami in z omejitvijo dnevnega časa pred zaslonom. Za mlade pri 16 in 17 letih bi morale platforme zagotoviti varnejše vsebine. Za vse mladoletnike pa bi bili prepovedani mehanizmi, ki spodbujajo zasvojenost, kot so neskončno drsenje, umetna obvestila in priporočila, ki uporabnika vlečejo vse globlje v podobne vsebine. Obseg je širok: poleg družbenih omrežij bi veljala pravila tudi za videoplatforme, spletne igre in celo za klepetalne robote z umetno inteligenco. Nadzor bi se financiral s posebno pristojbino, ki bi jo plačevale same platforme.
Ključno vprašanje je vendarle tehnično: kako preveriti starost in pri tem ne ogroziti zasebnosti? Bruselj razvija aplikacijo, povezano z evropsko denarnico za digitalno identiteto, v katero uporabnik enkrat naloži dokument. Aplikacija nato le potrdi, ali je uporabnik dopolnil zahtevano starost, ne da bi hranila kopije dokumenta. Kritiki, med katerimi so tudi organizacije za digitalne pravice, opozarjajo, da bi preverjanje neizogibno zajelo tudi odrasle. Po njihovem mnenju utegne odločitev o tem, kaj je varno, zlahka prerasti v nadzor nad vsebinami, ki jih ljudje gledajo in delijo.
Pritisk za skupno evropsko rešitev narašča tudi, ker so posamezne države že ubrale svojo pot. Avstralija od decembra 2025 prepoveduje profile na družbenih omrežjih mlajšim od 16 let, medtem ko Grčija, Španija in Danska pripravljajo lastne ukrepe. Francoski primer pa kaže, kako ozek je pravni prostor. Parlament v Parizu je julija izglasoval prepoved za mlajše od 15 let, vendar jo je avgusta razveljavil Ustavni svet. Po odločbi je prepoved pomenila nesorazmeren poseg v svobodo izražanja, zakon pa zasebnosti pri preverjanju starosti ni zaščitil dovolj.
Zaskrbljenost ni nova: starši, učitelji in zdravniki že leta opozarjajo na vpliv zaslonov na spanec, pozornost in duševno zdravje mladih. Podporniki predloga trdijo, da je bil dosedanji pristop, pri katerem regulatorji platforme preiskujejo eno za drugo, preprosto prepočasen. Skeptiki pa se sprašujejo, ali otroci ne bodo našli načina za obhod omejitev, kot so pogosto počeli doslej.
Predlog mora šele prestati dolg zakonodajni postopek, v katerem se bodo pogajali Evropski parlament in države članice o vsaki določbi. Tudi če bo sprejet, bi lahko do njegove uporabe minila leta. Do takrat bo morala Evropa odgovoriti na vprašanje, na katero Francija ni uspela odgovoriti: kako zaščititi otroke in ne omejiti pravic vseh?