Tesna zmaga levice odpira težavno iskanje nove švedske vlade.
Švedske parlamentarne volitve 13. septembra so se končale z izidom, ki je bil do zadnjega trenutka negotov: štiri stranke leve sredine so osvojile 176 od 349 sedežev v Riksdagu, s prednostjo le treh sedežev pred blokom dosedanje vlade. Po končnem štetju glasov 17. septembra je premier Ulf Kristersson v pismu predsedniku parlamenta podal odstop. S tem se končujejo štiri leta, v katerih je Švedsko vodila manjšinska vlada Zmernih, Krščanskih demokratov in Liberalcev, oprta na glasove Švedskih demokratov.
To sodelovanje, znano kot sporazum iz Tidöja, je pripeljalo Švedske demokrate, stranko s koreninami v skrajni desnici, bliže oblasti kot kdaj koli prej. Zmerni so jim odprli pred volitvami celo možnost ministrskih mest, če bi blok zmagal. Namesto tega so Švedski demokrati zdrsnili na 62 sedežev, 11 manj kot v prejšnjem sklicu parlamenta, kar je njihovo prvo nazadovanje, odkar so vstopili v Riksdag leta 2010.
18. septembra je predsednik Riksdaga Andreas Norlén zadolžil voditeljico Socialdemokratov Magdaleno Andersson, da preuči možnosti za novo vlado. Njena stranka je ostala prepričljivo največja z 99 poslanci, vendar je izgubila osem sedežev, zato so zmago opozicije zagotovili predvsem njeni manjši partnerji. Andersson, ki je leta 2021 postala prva ženska na čelu švedske vlade, je dejala, da nalogo sprejema z veliko ponižnostjo in da bo delovala konstruktivno. Njen prvi mandat je trajal manj kot eno leto.
Aritmetika večine pa skriva težavno enačbo. Leva stranka, ki jo vodi Nooshi Dadgostar, zahteva mesto v vladi in opozarja, da ne bo podprla kabineta, v katerem ne sodeluje. Stranka centra pa se je postavila na stran levice, ker noče vladati s Švedskimi demokrati, vendar enako odločno zavrača ministre iz Leve stranke. Stranka centra po navedbah vira iz Leve stranke še vedno zavrača, da bi sedla za skupno pogajalsko mizo. Dadgostar je sporočila, da bo njena stranka vztrajala pri svoji zahtevi, tudi če to Švedsko pahne v nove volitve.
Švedska ustava ob tem ne zahteva, da ima premier večino za seboj. Kandidat je zavrnjen le, če proti njemu glasuje absolutna večina, torej najmanj 175 od 349 poslancev. Če parlament štirikrat zavrne predlog predsednika, sledijo izredne volitve. Ena možnost je manjšinska vlada Socialdemokratov, ki bi bila odvisna od glasov drugih strank.
Novi Riksdag se bo sestal 28. septembra, ko bo morala Andersson podati poročilo o pogajanjih, glasovanje o premierju pa je mogoče najprej naslednji dan. Izkušnje so mešane: leta 2018 so pogajanja trajala celih 134 dni, leta 2022 pa so se končala v 37 dneh. Ali bo Andersson uspela pomiriti obe skrajnosti svojega bloka ali pa bo Švedska šla na nove volitve, bo postalo jasno v prihodnjih tednih.