Prepoved kanadskega alkohola poglablja trgovinsko vojno v Severni Ameriki.
Z odloki, ki jih je podpisal ameriški predsednik Donald Trump, potem ko je Kanada 8. septembra uvedla svoje povračilne carine, trgovinski spor med obema sosednjima državama vstopa v novo fazo. Od 29. septembra bo uvoz večine kanadskih alkoholnih pijač, od viskija in vina do piva, v ZDA popolnoma prepovedan. Enako bo veljalo tudi za sirotko, za melaso in za motorna kolesa z večjo prostornino motorja. S tem popolna prepoved nadomešča 50-odstotne carine, ki so veljale za večino teh izdelkov od konca avgusta.
Trump se sklicuje na člen 338 zakona o carinah iz leta 1930, predpis iz časa velike gospodarske krize. Ta člen predsedniku dovoljuje omejiti uvoz iz držav, ki diskriminirajo ameriške izdelke. Ukrepi veljajo brez izjem, celo za blago, ki izpolnjuje pogoje severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini.
Ameriška administracija trdi, da Kanada že leta diskriminira ameriške proizvajalce mlečnih izdelkov, alkohola in avtomobilov. Kanada namreč ščiti svoj mlečni sektor s sistemom kvot in visokih carin na uvoz, kar Washington že dolgo kritizira. Poleg tega so že marca 2025 mnoge kanadske province umaknile ameriške pijače s polic državnih trgovin, po čemer je ameriški izvoz alkohola v Kanado strmo upadel.
Po propadlih pogajanjih 21. avgusta je Washington že naslednji dan uvedel 50-odstotne carine na kanadsko blago v vrednosti približno 20 milijard dolarjev. Takrat je premier Mark Carney obljubil, da bo Kanada odgovarjala dolar za dolar. Ottawa je uvedla svoje povračilne carine v višini 15, 25 in 50 odstotkov na ameriške izdelke v skoraj enaki vrednosti, med njimi jeklo, gospodinjski aparati, oblačila, elektronika in kmetijska mehanizacija. Trump pa je poleg prepovedi razširil seznam izdelkov s 50-odstotnimi carinami in odredil izključitev kanadskih izdelkov iz ameriških javnih naročil. Carine na kanadske avtomobile naj bi se zvišale na 50 odstotkov od 1. januarja prihodnjega leta.
Za Kanado, ki prodaja več kot dve tretjini svojega izvoza v ZDA, je eskalacija še posebej boleča. Carney kljub temu trdi, da ima država vse potrebno, da se preusmeri in napreduje. On priznava, da bo takšna preusmeritev imela svojo ceno, vendar ocenjuje, da bi bila nedejavnost še dražja. Po njegovem je Kanada desetletja računala na preprosto trgovanje z enim partnerjem, ZDA pa zdaj zahtevajo še večjo odvisnost namesto pravega gospodarskega partnerstva. Vlada zato želi hitreje vlagati v infrastrukturo in razširiti trgovino z drugimi trgi.
Vendar škoda prizadene obe strani. Ameriški trgovci bodo morali iskati zamenjavo za kanadske pijače, kanadski proizvajalci pa izgubljajo svoj največji trg. Uradna pogajanja za zdaj mirujejo, čeprav kanadski minister Dominic LeBlanc ostaja v stiku z ameriškim trgovinskim predstavnikom Jamiesonom Greerjem. Brez dogovora do 29. septembra bodo prepovedi stopile v veljavo. S tem bi se zvedla na ukrepe in protiukrepe trgovina med obema sosedama, ki je bila desetletja skoraj brez carin.