Kako se borijo centralne banke proti inflaciji?
Leta 2022 je inflacija v evrskem območju dosegla rekordno raven z več kot desetimi odstotki. Hrana, elektrika in ogrevanje so nenadoma postali veliko dražji. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v ZDA, kjer je inflacija dosegla najvišjo raven od začetka osemdesetih let. Toda zakaj so cene zrasle tako hitro?
Med pandemijo so tovarne in pristanišča obratovali s prekinitvami, zato je primanjkovalo veliko blaga. Ko so nato gospodarstvo znova odprli, so ljudje želeli veliko kupovati, ponudba pa ni mogla zadostiti povpraševanju. Nato je sledila ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. Cene plina in nafte so strmo poskočile, to pa je podražilo prevoz in proizvodnjo skoraj vsega.
Naloga centralnih bank je ohranjati stabilne cene. Evropska centralna banka v Frankfurtu in ameriški Fed imata enak cilj: inflacijo okoli dveh odstotkov na leto. Njuno najpomembnejše orodje je ključna obrestna mera. To je obrestna mera, po kateri si lahko poslovne banke izposojajo denar pri centralni banki. Ko centralna banka zviša obrestno mero, krediti postanejo dražji in ljudje manj trošijo. Tudi podjetja manj vlagajo, zato povpraševanje upada, z njim pa tudi pritisk na cene.
Vendar so centralne banke dolgo čakale, ker so mislile, da bo visoka inflacija le začasna. Šele leta 2022 so začele odločno zviševati obrestne mere. Fed je zvišal svojo ključno obrestno mero na več kot pet odstotkov, ECB pa na štiri odstotke. Sčasoma so ukrepi učinkovali in inflacija je v evrskem območju postopoma padla na približno dva odstotka. ECB je že leta 2024 znova začela zniževati obrestne mere, kmalu zatem pa je to storil tudi Fed.
Za navadne ljudi imajo spremembe obrestnih mer neposredne posledice. Kdor je želel kupiti stanovanje na kredit, je moral nenadoma plačevati precej višje mesečne obroke. Varčevalci pa so končno spet dobivali obresti na svoj denar v banki. Gospodinjstva z nizkimi dohodki so bila posebej prizadeta zaradi podražitev, saj ta gospodinjstva porabijo večino svojega denarja za hrano in energijo. Ekonomisti kljub temu opozarjajo, da bi lahko nove krize in carine znova zvišale cene.