Zakaj pot Zahodnega Balkana v Evropsko unijo traja tako dolgo?

Države Zahodnega Balkana želijo postati članice Evropske unije že od začetka tega stoletja. EU jim je obljubila evropsko prihodnost na vrhu v Solunu leta 2003. Od takrat je postala članica samo Hrvaška, in sicer leta 2013. Druge države v regiji še vedno čakajo, nekatere med njimi več kot dve desetletji.

Pot do članstva je sestavljena iz več korakov. Najprej država vloži prošnjo, pozneje pa lahko dobi status kandidatke. Nato se začnejo pogajanja, v katerih mora država uskladiti svoje zakone s pravom EU. To pravo je razdeljeno na 35 poglavij, od pravosodja do okolja. Vsako poglavje mora biti odprto in zaprto, za vsak korak pa je potrebno soglasje vseh držav članic. To pomeni, da lahko ena sama država blokira celoten proces.

Črna gora je začela pogajanja leta 2012 in velja za najnaprednejšo kandidatko. Srbija se pogaja od leta 2014, vendar je napredek počasen, med drugim zaradi odnosov s Kosovom. Albanija in Severna Makedonija sta uradno odprli pogajanja leta 2022.

Za Severno Makedonijo je bila pot še posebej težka. Država je dobila status kandidatke že leta 2005, vendar je Grčija dolgo blokirala pogajanja zaradi spora o imenu. Spor je bil rešen s Prespanskim sporazumom leta 2018, po čemer je država spremenila svoje ime. Nato je Bolgarija postavila nove zahteve, med drugim za vpis Bolgarov v ustavo. Zahteva po spremembi ustave je privedla do ostrih političnih razprav v državi.

Kandidatke morajo izvesti globoke reforme, zlasti v pravosodju in v boju proti korupciji. Bruselj pričakuje tudi svobodne medije, neodvisna sodišča in delujoče tržno gospodarstvo.

Zakaj potem proces traja tako dolgo? Strokovnjaki navajajo več razlogov, kot so počasne reforme in šibka podpora širitvi v nekaterih državah članicah. Poleg tega mnogi v EU menijo, da mora Unija najprej reformirati lastna pravila. Zato nihče ne more z gotovostjo reči, kdaj bo postala članica naslednja država z Zahodnega Balkana.